ZAPISANO V PRETEKLOSTI

Pručka kot simbol duše doma v starem Egiptu

Pručko so poznali že v starem Egiptu in v različnih izvedbah je bila prisotna tako v domovih kot v svetiščih. Verjeli so namreč, da na pručki počiva duša. Pručke za vladarje so imele vrezane različne simbole, ki so pripovedovali zgodbe o posamezni družini ali o preteklih dogodkih. Bile so družinska dragocenost in so prehajale iz roda v rod.

Ponovno rojena kot večfunkcijski pripomoček

Pručka je ponovno zaživela v 16. stoletju, ko so jo pričeli uporabljati za različne namene – kot naslonjalo za noge, stolček za otroke ter priročen sedež, ki ga je bilo mogoče kamor koli nesti s seboj. Večinoma so bile pručke visoke od 30 do 50 centimetrov. Izdelane so bile iz lesa, dizajn pa se je pogosto razlikoval glede na namembnost in sloj prebivalstva, ki je imel pručko v lasti.

Pručka kot središče in srce doma

V 18. stoletju je pručka skupaj z razmahom ognjišč v hiši prevzela osrednjo vlogo, saj je bila večinoma postavljena ob kaminu, kjer se je grela vsa družina. Služila je tudi kot priročno odlagališče za vodo, ki jo je ogenj prijetno grel, ter za odlaganje drugih pripomočkov, ki so morali biti vedno pri roki.

Poudarek na dizajnu in dovršenosti pručke

Dizajn pručke je postajal z leti vse bolj dodelan in pručka je postajala tudi modni dodatek. Nekatere pručke so bile oblazinjene in oblečene v žamet, druge v usnje, tako da so bile še bolj mehke in udobne. Prišlo je tudi do razmaha pručk za otroke, ki so bile porisane z igrivimi prizori in večbarvnimi simboli.

SEDANJOST


Sodobna pručka združuje tradicijo in modernizem, dekorativnost in funkcionalnost
ter je še vedno eden izmed kosov, ki ga najdemo praktično v vsakem domu.
Združuje srčnost in uporabnost, hkrati pa se glede materialov vrača nazaj k lesu, napolnjenem z dušo narave.

POŠLJITE POVPRAŠEVANJE

Oblikovalec pručke: Matic Treven
Izdelana je iz slovenskega lesa, v mizarski delavnici Florjančič